Na poti po Mongoliji sem naletel na nešteto ovov - nekakšnih manjših svetišč. Kup kamenja je okrašen s plavimi, rumenimi in drugimi raznobarvnimi trakovi. Vsak vernik ga more trikrat obkrožit v smeri urinega kazalca in nanj vreči kamen ali prazno steklenico vodke .
Vcerajsna izkusnja je vredna omembe.
Z Zoranom sva se zvecer sprehajala okoli Trga nebeskega miru, ko naju je ogovorila prijazna starejsa zenicka. Prodajala je priblizno 8 cm velike silikonske obeske olimpijskih maskot. 5 maskot predstavlja en paketek. Zacetna cena je bila 120 Yuanov (nekaj manj kot 12 evrov) za en kompletek. In tukaj se zacne tista prava [...]
Danes je drugi in na zalost zadnji dan, ki ga bom v celoti prezivel v Pekingu. Mesto je fenomenalno organizirano, vse tece kot po maslu. Mesto je blazno cisto, nikjer nobenih smeti. V centru mesta vozijo le najnovejsi avtobusi in dobesedno vsaka vecja povrsina je prelepljena z olimpijskimi simboli (ceprav moram reci, da mi je [...]
Ze na zacetku ture smo si ogledali budisticni samostan Amarbayasgalant. Za Mongolijo je znacilna tibetanska veja budizma. Sicer me je sram, ampak se vedno ne vem, kaksne so najvecje razlike med glavnimi budisticnimi smermi. Enkrat se bom poucil tudi o tem, zaenkrat pa ostal neveden (tudi ne vem, ali se zaenkrat pise skupaj ali narazen, [...]
Pred dvema dnevoma sem koncno koncal turo po Mongoliji. Bilo je enkratno, a izredno naporno. Se posebaj zadnje tri dni, ko sem zaradi zastrupitve in posledicno driske ter bruhanja, shujsal za priblizno 4 kilograme.
Pokrajina je bila vsakrsna, od blazno dolgocasne, do dih vzemajoce. Predvsem me je navdusil skrajni, divji zahod.