Transmongolska zeleznica
Eni pisejo Transmongolska zeleznica, drugi Trans-mongolska, tretji pa Trans mongolska. Sam uporabljam vedno brez vezaja (sicer enkrat skupaj, drugic narazen, odvisno od razpolozenja
). Navsezadnje pa to sploh ni vazno, pomembnejsa je vsebina, ki se skriva za tem imenom.
Sicer mi mama ne verjame, ampak razen v mongolskem delu, je pokrajina preko katere pelje zeleznica, precej nezanimiva.
Moja razlaga tega je sledeca. Trasa poteka vecinoma iz zahoda proti vzhodu, torej se zemljepisna sirina ne spreminja tako zelo, kot bi se v primeru ce bi potoval iz S proti J. Zaradi tega se tudi podnebje drasticno ne spremeni in posledicno je tudi rastje priblizno enako. Roko na srce, sploh se ne spomnem pokrajine, ampak samo tega, da mi ni bila zanimiva.
Vse to pa morate jemati relativno, na vlaku se zaradi monotonosti cas “podaljsa”, ure in ure se vozis skozi priblizno enake pokrajine, ki se ti zaradi tega ne zdijo nic posebnega.
Veliko bolj pomembna stvar potovanje s to legendarno zeleznico je zagotovo druzenje. Jezik je vcasih prepreka, a se vedno najde kaksen anglesko govorec potnik, ki se zaradi dolgcasa rade volje zaplete v pogovor.
Z Zoranom sva imela sreco, da sva bila v kupeju z dvema Norvezanoma, tako da nam ni bilo nikoli dolgcas. Poleg tega je nas kupe po zaslugi Zorana in njegove izredne iznajdljivosti pri iskanju ruske nacionalne pijace, postal znan celo pri potnikih v sosednjih vagonih. Postali smo nekaksno druzabno mravljisce, se posebaj ob vecernih uricah.
Vse zahodne turiste pa je presenetila delegacija profesorjev sankt-petersburske univerze. Profesor arabskega jezika, profesor modernega mongolskega jezika, profesorica mongolske proze, pa se profesorica neke tretje veje mongolske kulture. Kljub mizerni placi 600$ na mesec, so se odlocili za enomesecno strokovno ekskurzijo v Mongolijo, katere stroske so si morali delno kriti iz svojih zepov. S svojim ogromnim znanjem, veseljem do zivljenja in zabavljastvom so nam resnicno prirasli k srcu.
Na vlaku so se dogajale se mnoge druge zanimive reci. Nadaljevanje po oglasih…
PS: Najlepsa hvala Zoranu za slike.



Marin lep pozdrav v Mongolijo. Novih izkušenj ni boš gotovo nabral veliko! Upam, da se imaš kul in uživaš. Želim ti prijetno pot in čim manj težav. MATEj
Glavno, da ste se zabavali.
Squeek! I totally agree with you..
Joj Marin, strahotno zanimiv blog! Še pišiiiiiiiiii!! Kašne dogodivščine! In še doro da imaš Zorana, da nam nakloniš tui kakšno svojo slikco, da bova lahko z Ido tui letos občudovali tvojo razposajeno popotniško frizuro
uživaj!
Ta tura tudi mene enkrat v bližnji prihodnosti še čaka. Problem bo verjetno le čas … več kot mesec dni dopusta si ne morem privoščiti.