Marinova stvar

Prvi dan počitnic, lep sončen dan in ti si na morju. Greš na plažo, najdeš super kotiček, se uležeš in odpreš najljubšo knjigo. Prebereš par strani, a te vročina in vonj morja uspavata… Naslednja stvar, ki se je zaveš, je grdo popečen hrbet, ki je bolj kot čemurkoli drugemu podoben kuhanemu jastogu . Auččč.

Verjetno je že skoraj vsak bil kdaj popečen od sonca in je na lastnih senzorjih izkusil sončeve ultravijolične žarke. Ne vedo pa vsi, da bi bile te opekline še toliko hujše, če v atmosferi ne bi bilo plasti ozona. Ozonski plašč je sloj atmosfere približno 30 kilometrov nad Zemljinim površjem, ki je za nas nadvse pomemben. Čeprav je izredno tanek, pa nas kljub temu varuje pred preveliko dozo ultravijoličnega sevanja.

Ni pa ozon vedno dober. Če je blizu Zemeljskega površja ga smatramo kot onesnaževalca, tisti v višinah, kjer ga ljudje ne morejo vdihavati, pa je zlata vreden.

Kako nas ozon varuje pred ultravijoličnimi žarki?

Ozon ali O3 (trije atomi kisika) non-stop nastaja in izginja. Ko sončni žarek trči v molekulo ozona, jo razcepi na dva dela, molekulo kisika (02, dva kisika) in en posamezni atom kisika. Ta osameli kisik nato trči v sosednjo molekulo kisika in zopet nastane en ozon. Pri vsem tem procesu se porabi nekaj ultravijolične energije, ki zaradi tega ne doseže površine Zemlje.

Kaj uničuje ozonsko plašč in povečuje ozonsko luknjo?

Znanstveniki so odkrili, da večino ozonske luknje povečuje skupina plinov imenovana CFC oz. klorofloroogljikovodiki ali freoni. Freoni so bili zaradi nizke reaktivnosti v uporabi v klimatskih napravah, hladilnikih, sprejih, zmrzovalnih skrinjah…, a je po letu 2000 skoraj popolnoma prepovedana uporaba teh škodljivih plinov. Vendar CFC plini ostanejo v atmosferi še dolgo časa, a znanstveniki so enotnega mnjenja, da se bo ob spoštovanju sprejetega zakona, ozonska plast obnovila in ozonska luknja bo pokrpana.