Zabloda rjavega sladkorja
Ko vidim kako so nekateri zeleni in verjamejo vsemu, me uhvati mala snaga.
Še posebej takrat, ko v restavraciji ali baru kdo prosi za rjavi sladkor, ker je “tolk bl zdrou“.
Rjav sladkor, ki ga dobimo po kavarnah in drugih lokalih ni nič drugega, kot pobarvan bel sladkor. Dodajo mu melaso (stranski produkt pri pridelavi navadnega sladkorja - vsi tisti vitamini in minerali, ki so v sladkornem trsu/ repi), ki sama po sebi res vsebuje veliko mineralov in hranljivih snovi, a jo za barvanje sladkorja uporabijo tako malo, da je za ljudi praktično brez pomena. Da bi se dejansko poznala kakšna razlika, bi morali pojesti kilograme cukra na dan.
Ampak ker je rjav, zgleda bolj eko in ljudje ga brez slabe vesti jejo in v trgovini raje kupijo rjavega, ki je seveda dražji. Že tu se vidi kaj pomeni lep ovitek (vrečkice rjavega sladkorja zgledajo čisto natur) in dober - podel marketing.
Uf poznamo mi nateg kolikor hočeš
Recimo olja brez nasičenih maščobnih kislin so zanimiva.
[...] Vsake toliko na ulici ujamem pogovor o zloglasni škodljivosti časopisa. Da je časopisni papir zelo strupen, saj vsebuje svinec in ostale težke kovine . No, tukaj gre še za eno zablodo, podobno tisti z rjavim sladkorjem. [...]
Eno je pobarvan rjav sladkor v lokalih, nekaj drugega pa tisti v trgovini. Tam se najde tudi pravi trsni sladkor.
Res je, ampak tudi tisti v Mercatorju je ponavadi samo pobarvan. Za dobit pravega se je treba že pošteno potrudit, pa nikoli ne veš, če so te nategnili ali ne. Papir itak vse prenese