Gensko spremenjena hrana

Po podatkih ameriške Cie naj bi bilo julija 2008 na svetu 6,677,563,291 ljudi. Sicer mi ni jasno, po kakšni logiki podajajo podatek do osebe natančno, ampak saj to ni važno. Malo manj kot sedem milijard nas je. Po nekaterih napovedih naj bi število ljudi do leta 2050 naraslo na 10 milijard. Velika številka.

Ob današnjem razmahu znanosti in vedno večji potrebi po hrani, se je posledično razvil inženiring, ki se ukvarja z genskim spreminjanjem rastlin in pridelovanjem gensko spremenjene hrane.

dna kromosom genski zapis geni

V današnji popularnosti EKO hrane, je že vsaka omemba gensko spremenjene hrane bogokletna. Prav tej zagrizeni nasprotniki genskega inženiringa se ponavadi ne zavedajo, da nas bo gensko spremenjena hrana najverjetneje rešila lakote.

Za kaj se gre. Ne samo, da bo na svetu par milijard več lačnih trebuhov, ampak teh par milijard bo moralo imeti streho nad glavo, kar pomeni par milijonov manj obdelovalnih površin za pridelavo ekološke hrane.

S čim se sploh ukvarja genski inženiring hrane. Znanstveniki raziskujejo ustvarjajo  “nove” rastline, ki so bolj odporne na škodljivce, bolezni in sušo. Poleg tega razvijajo rastline, ki dajejo več pridelka na rastlino.

Določene rastline rastejo samo v nekaterih podnebnih pasovih in če malček karikiramo, bomo s pomočjo genskega inženiringa lahko čez nekaj let ali desetletij pridelovali krompir tudi v Sahari in na Antarktiki.

gensko spremenjena hrana jagode

Že danes so razvili paradižnik in koruzo, ki je odporna na gosenice. Ko nič hudega sluteča gosenica ugrizne sočne paradajzove liste, se kmalu zgrudi mrtva :) . Koncept ustvarjanja takih rastlin je čisto preprost. Dodati je treba bakterijo, ki razvija tako substanco, ki ubije škodljivce. In seveda, ni nevarna ljudem :) .

Sicer nisem velik fan gensko spremenjene hrane, a sem prepričan, da nas bo to rešilo, hoteli ali ne. Je pa nujno treba uzakoniti polj pregledno označevanje hrane, da imamo potrošniki možnost razlikovati gensko spremenjeno hrano od tiste navadne. Upam, da bodo to uredili čim prej.

6 Responses to “Gensko spremenjena hrana”

  1. Tako kot nas niso FFSji in umetna gnojila rešila lakote, tako nas tudi ne bodo GS-rastline. Lakota obstaja kljub zeleni revoluciji. Človek se mora naučiti doumeti božji načrt, ta pa ni predvidel jagod sredi zime.

    Pa še en primer o principu delovanja odpornosti paradižnika na gosenice na primeru Bt-korue, ki je v EU dovoljena.

    Inštitut za trajnostni razvoj opozarja na kopičenje Bt strupa v okolje. Bt-koruza v vseh svojih delih ves čas rasti izloča toksin Bt. Gen, ki ji to omogoča, izhaja iz bakterije Bacillus thuringiensis . Pripravki za varstvo rastlin s to bakterijo so dovoljeni od leta 1964. Uporabljajo jih po potrebi in časovno omejeno in tu se toksin pod vplivom svetlobe in drugih okoljskih dejavnikov zelo hitro razgradi. V primerjavi z enkratno uporabo Bt-pripravka pomeni pridelava Bt-koruze 1.500 – 2.000 večji odmerek toksina Bt na hektar.

    Več na: http://ekoloskojeprihodnost.blogspot.com/2008_06_01_archive.html

    P.s. Želim delovati v eko krogih in GSO niso bogokletna tema :) Pač pa NAJPOMEMBNJEŠA tema in želimo si razglabljanja v to smer. Pravkar je FIBL (Inštitut za ekološko kmet.) objavil rezultate poskusov, ki jih naši zagovorniki GSO ne želijo komentirati. Le zakaj ne?

  2. Kaj pa pomeni FFS?

    Če gledaš na svet preko božjega načrta, potem si lahko celo življenje pasiven, saj je to le del božjega načrta. Če so lakota in vojne božji načrt, je ta prekleto slabo splaniran in je že skrani čas, da mi vzamemo planiranje v roke.

    “1.500 – 2.000 večji odmerek toksina Bt na hektar.” To je samo podatek, ki ga je potrebno interpretirati. Kaj to pomeni za okolje in kaj za človeka. Kaj za človeka ko pride znjim v stik preko koruzinih listov in kaj se zgodi takrat ko poje skuhano/pečeno koruzo…

    Poleg tega je treba primerjati vpliv ki ga imajo razni pesticidi/herbicidi in gensko spremenjene rastline. Ker danes praktično ni več kmetovanja brez kemije.

    Do sedaj še ni bilo splošnega pomanjkanja hrane, razen ob krizah in vojnah. Znanost napreduje iz dneva v dan . Če nas genski inižiniring ni rešil v preteklosti, to še najmanj ne pomeni, da nas ne bo v prihodnosti.

    Kako bi ti nahranila dve milijardi več lačnih ust?

    Imaš kakšen link do teh rezultatov?

  3. Hrane na svetu se pridela dovolj, samo neenakomerno je razporejena. Medtem ko v Afriki umirajo zaradi lakote, jo vsega presiti zahodnjaki mecejo stran, ker jo imajo preveč in ji hočejo tako zvišati ceno.

  4. Pozdravljeni!

    Sem študentka univerzitetnega študija agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Pred kratkim sem gledala kar nekaj oddaj o gensko spremenjenih organizmih (rastlinah) na nacionalni televiziji in tujih televizijah. Te oddaje so me spodbudile k pisanju tega pisma.

    Že kar nekaj časa na naši fakulteti opažam nasilno in zelo usmerjeno propagiranje gensko spremenjenih organizmov. Predvsem imam v mislih prof. B. Javornik in prof. B. Bohanca. Čudi me namreč, da na vseh njunih predavanjih ne smem izraziti nikakršnih pomislekov o GSO-jih. V kolikor se opredeliš oziroma si skeptičen do GSO-jev oziroma si celo popolnoma proti, te profesorja označita za popolno budalo (dobesedno) oziroma nekoga, ki ne razume ničesar. Lahko si predstavljate kako potem izgleda pri njiju opravljanje izpitov. Sprašujem se namreč, ali niso profesorji osebe, ki študentu predstavijo pozitivne in negativne vidike znanosti?! Ali mora študent svoje svobodomiselno mišljenje in razmišljanje o neokrnjeni naravi in naravni genski raznolikosti zatreti, le zato, da bo ugodil avtoriteti? Ali niso profesorji tisti, ki nam predstavijo širino vsake stvari, da lahko študent sam izbere zanj primerno pot? Sprašujem se namreč, kako je potem možno, da takšne osebe nosijo titulo PROFESOR? Kdo v tej državi, na ljubljanski univerzi, sploh preverja kakovost profesorjev? Ali moramo biti študentje res ovce, samo zato, da opravimo izpit? To nasilno predavanje o GSO-jih pa glede na pogovore še z drugimi študenti ni prisotno ne la naši fakulteti. Študenti, ki razmišljamo drugače se na predavanjih teh profesorjev počutimo kot izmečki, ki smo primitivni in nočemo sprejeti njihovega nasilnega vsiljevanja tako oh in sploh »in« znanosti, ki bo svet rešila pred lakoto. Pri takem ravnanju profesorjev se resnično lahko vprašamo kdo jih plačuje…?! Ali rabimo na fakultetah trgovske potnike ali profesorje?

    Veliko je bilo že »okroglih miz« na katerih se je govorilo o GSO-jih in na vseh je bilo prisotno otročje vedenje prof. Javornikove in prof. Bohanca, ko sta z dretjem, žaljivkami in še marsičem poskušala utišati svoje nasprotnike. V kolikor se boste kdaj srečali s tema dvema profesorjema, si boste lahko sami naslikali sliko o njihovi profesionalnosti in strokovni modrosti biti profesor.
    V tem pismu ne bom opisovala problematike GSO-jev v Sloveniji, vendar le na hitro… zbodlo me je namreč to, da je prof. B. Javornik tudi predsednica Znanstvenega odbora namerno sproščanja GSO v okolje in dajanje izdelkov na trg…. Za božjo voljo ljudje!! To je skoraj tako, kot bi pedofila dali za sodnika ko bi sodili pedofilu!!!
    Trenutno istomisleči poizvedujemo tudi o možnosti zbiranja podpisov in pa drugih možnosti, da se prof. Javornikovi in prof. Bohancu odvzame mesto rednega profesorja, saj dvomimo o njuni strokovnosti in odgovornosti do takega naziva.
    V upanju, da se bo v bodočnosti govorilo tudi o tej problematiki in bodo na univerzah poučevali kvalitetni profesorji, ki nam bodo znali predstaviti svet v vseh možnih dimenzijah, vas lepo pozdravljam,
    Manca

  5. po eni strani imate vsi po malem prav. imam samo komentr na članek. če se članek piše naj bo vsaj slovnično napisan in ne napiše se paradajzovi listje ampak se napiše paradižnikovi in ne sluteča gosenica ampak sluteč gosenica.

  6. ka te briga pa pamet on May 8th, 2010 at 13:19

    man ca sej nevem al naj komntiram toje menje o proferr javornikovi in profesorju bohancu. sam sem tud študent iste fakultete kot ti oba sta mi že predavala, in s komer koli sem se pogovarjou o njih dveh ni izrazil takšnega negativnega mnenja o njiju za katera sem prepričan da opravljata svoje delo vrhunsko. kdo pa naj sedi v takih odborih nek fdvjevc, ki sploh ne ve kaj je gen? halo, ljudje o takih stvareh morajo odločati ljudje , ki se na to spoznajo. tudiv našem letniku je bilo polno skeptikov glede gmo, pa ni bil zato noben priznan kot izmeček, treba je le razumeti zakaj se gre pri vsem skupaj, tudi paradižnikov z genom indijskega oreščka ki povzroča pri ljudeh alergijo sploh ni bilo nikoli na poljih, kaj šele da bi bili v prodaji. pa greš po ljubljani in vidiš protestnike ki zbirajo podpise proti uveljavitvi zakona lansko leto, ki je napisan vse prejt kakor to da bi omogočal gojenje GS rastlin v sloveniji. in na kaj naletiš… vidiš invalidko kako sedi na vozičku in zbira podpise. in kaj naj si druzga stare mamce mislejo kokr d je to zarad GSO.

    pa še nekaj bi rad povdaril. insulina proizvedenega v gensko spremenjenih bakterija se pa ne brani noben sladkorni bolnik? antibiotikov, ki jih proizvajajo GS organizmi se tudi nihče ne brani? pa še vseh drugih zdravil? proizvedeh na ta način? kaj pa je pri tem kaj drugače…

    najbolj me pa zanima koliko ljudi v tej ljubi sloveniji sploh ve kaj je gen? ziher je to kaj škodljivga a. pa genov tut ne jeste vsak dan se razume ne? in se tako ker genov seveda ne jeste ne more noben gen vnest v vaše telo. razumljivo ne… dejte ljudje preberte si že enkrat kako strokovno literaturo, pa ne sam zaverovano poslušat doktorje iz fdva kako govorijo da so proti gs, ker je to škodljivo… če že ima nekdo naziv dr. pred imenom še ne pomeni, da je vseved, ki že ve kaj je res, ki bi vedel zakj se gre…

    priznam tudi jaz nevem in sem deloma skeptičen. samo skeptični smo do vsake nove tehnologije,ko nas pa farmacevtske družbe zavajajo in obirajo na vsakem koraku je pa vse v redu…

    lep pozdrav

Leave a Reply