Pomanjkanje domišljije je kurba
V mojem življenju ni hujšega kot občutek pomanjkanja domišljije. Počutim se tako nemočno, da je groza. Kot da bi bil samo stroj, ki ima samo znanje reprodukcije. Ne spolne ampak inteligenčne.
Ta občutek nemoči, da nisi sposoben narediti nič novega, nič lepega, je poguben. Vzame mi vso voljo do življenja, samozavest in vse mi pade dol.
Zavidam vsem umetnikom, ki imajo toliko idej, slikarjem, ki svoje misli prelivajo na platno in pesnikom, ki mišljenje opišejo z besedo.To so pravi frajerji. Kaki štromarji, umetniki so zakon!
Višek življenja je ustvarjanje, brez strahu, samo naprej.
Zame pa so štromarji zakon
Res.
Domišljija rabi zagon. Zagon dobiš, če počneš več različnih stvari in spoznavaš nove ljudi, ki imajo drugačen pogled na stvari. Tudi gledanje znanstvene fantastike ne škodi
Misliš, da “umetnikom” kdaj ne zmanjka idej?
Ustvarjanje brez strahu in brez pretirane samokritike je dober začetek
Seveda tudi umetniki niso večni izviri, ampak je narava njihovega dela takšna, da spodbuja nastanjane novega.
Pri inžinirjih je odstotek služb, kjer ti ustvarjaš nekaj še ne neodkritega, izredno izredno majhen. Še manjši pa je % ljudi, ki so tega zmožni.
Se strinjam o zagonu, popoloma. Pa pri meni tudi stres deluje, najboljše ideje imam ravno med izpitnimi obdobji
.
pa kaj maš za zavidad slikarjem, dej ne bodi smešen
tipi delajo eno sliko dva mesca in pol jo prodajo za bajne pare folku ki ma preveč dnarja oz. ki so še bolj blesavi kot oni.
zavidanja vredno.