Marinova stvar

Ljubim spanje, še posebej tisti na pol budni, na pol nezavedni del, ko poležavaš v postelji, izključno zaradi lastnega užitka.
Poleti samo z rjuho, pozimi s kovtrom. Ni lepšega kot da zunaj pada dež in piha močen veter, ti pa si notri, na varnem, pod toplim pregrinjalom, po možnosti še v dobri družbi . Zjutraj pa zaigra obratna pesem, treba je vstati, zapustiti varno in toplo zaklonišče in se podati v kruto realnost, brrrr. Rad počnem stvari v postelji, pišem (npr. ta prispevek), berem, se učim, razmišljam (čeprav ne ravno učinkovito)…
Človek naj bi potreboval osem ur spanja na dan, jaz stavim na devet. Od viška glava ne boli. Poznem nekaj ljudi, ki konstantno spijo sedem ali manj ur in čudim se, kako sploh preživijo. Verjetno jih stres drži pokonci, a prej ali slej bodo po mojem mnenju pregoreli. Če Že delam nekaj, delam to temeljito, spanec ni nobena izjema! Raje malo preveč, kot pa premalo .