Težko je priznati zmoto - ane Libertarec?
Na sploh opažam, da smo ljudje zelo trmasti, tudi takrat, ko to ni vredu. Nočemo spremeniti našega mišljenja, tudi če vemo, da je napačno. Mogoče se bojimo, da bi nam kdo očital, da se obnašamo po vetru? Po moje ne.
Zdi se mi, da tukaj igra večjo vlogo ponos. Jaz pa se že ne morem zmotit! Ah, kje pa, ti že ne. Ampak vsi smo zmotljivi, le eni to priznamo, drugi ne.
Na zadnje kar se mi je pripetilo je tole:
Na Drugem svetu so objavili novičko, da je Libertarec napisal nekaj o študentskih bonih. Ko sem prebral njegov post, sem komentiral, ker sem bil mnenja, da je zapis bil čisto sfaljen.
Gospodič namreč trdi, da se cena bona ne sme /ni smela spremeniti za obdobje dveh let. To sem že parkrat prebral in sanja se mi ne, iz kje so to potegnili. Tisti, ki je zadnje dve leti kupoval bone, bo vedel, da so se tej konstantno dražili.
To sem tudi napisal Libertarcu, a se je najprej delal neumnega, da ne razume, po še nekaj mojih komentarjih pa je članek zginil, izbrisan. Prvo sem mislil da ima kakšen problem z blogom, zato sem malo počakal in nato na naslednjem postu vprašal, kam je šla ta objava. Preden se komentarji objavijo, jih more Libertarec prečekirati in presoditi ali so vredni objave ali ne.
Kakor kaže, moje vprašanje ni bilo vredno objave, zato tudi sklepam, da je post zbrisal. In to samo zato, ker je napisal stvari, ki niso bile resnične. Lahko bi samo spodaj pokomentiral, da je res, da se je zmotil in mirna Bosna.
Ampak ja, on se pa že ne more zmotit.
Na srečo Google še nekaj časa spravi zbrisane prispevke, zato je članek še vedno dosegljiv tukaj: